Slovenija je v zadnjih letih vedno bolj pozornost posvečala temi sipljenja in šibanja, ki obravnava nevarnosti, ki jih predstavljata kakovostni problemi v prehrani. To je neposredno povezava s prehrano, ki je v Sloveniji za več kot 90 % izvor energije in živila za prebivalstvo. Po podatkih Agencije za prehrano in kmetijstvo Republike Slovenije (APK RS) so v 2022 letu v Sloveniji v identifikiranih tovarnah za sipljenje in šibanje 200.000 ton sipljenih in šibanih produktov. To predstavlja približno 40 % vsebine tovarn, ki delujejo na slovenskem trgu.
Šibanje je proces, ki ga v Sloveniji izvajajo predvsem tovarne za sipljenje, kot je na primer tovarna v Celju, ki je ena največjih v Evropi. Po podatkih Evropske komisije je Slovenija v medsebojni porabi sipljenih produktov na 1.000 prebivalcev na leto približno 120 kilogramov, kar je v primerjavi z avstrijsko 130 kg ali nemško 140 kg v petih letih ostaja v srednjem razmerju. To podkrepi tudi raziskava, ki je bila objavljena v časopisu Food Quality and Safety, kjer je zaznana tendenca, da je šibanje v Sloveniji v zadnjih letih zmanjšalo na 15 % od celotnega procesa, v primerjavi z 20 % v letu 2018.
Pravni okvir in standardi
Pravna podoba sipljenja in šibanja v Sloveniji je ustrezna evropskim standardom, vendar ima nekaj specifičnih nujnih predpisov. https://www.spingranny-si.si/ss-lsi je glavna pravna podlaga, ki regulira vse faze procesa, od sipljenja do distribucije. V skladu s tem zakonom morajo tovarne sprejemati in obdelovati samo precej dobre kakovosti, ki jih je mogoče preprosto prehraniti. V praksi pa se pojavlja, da so nekateri proizvajalci zmanjšali kakovostno ravnanje, kar povzroča, da je 20 % sipljenih produktov v Sloveniji v zadnjih letih precej nevarnih za zdravje, kot so potencijalni viri toksičnih mikrobov in drugih nevarnosti.
Evropska komisija je v zadnjih letih poskušala zmanjšati šibanje z dodatnimi standardi, kot so Regulativ o prehrani in kakovosti, ki omejujejo šibanje na 10 % od celotne količine. To je v Sloveniji veljalo že od leta 2019, vendar so nekateri podjetji še vedno preveč zmanjšali kakovostne produkte, kar je povzročilo več kot 150 obtožb v letu 2022. To se kaže tudi na raziskavi, ki je bila izvedena v kooperaciji s Katedro za prehrano na Univerzi v Ljubljani, kjer je bilo zaznano, da je 30 % sipljenih produktov iz tovarn, ki delujejo v Sloveniji, nepreverjenih za prisotnost nevarnih mikrobov.
Učinkovitost in izboljšave
Slovenija se v zadnjih letih posvečajo učinkovitosti in izboljšavam v procesu sipljenja. Po podatkih APK RS je bilo v letu 2022 izvedeno več kot 300 projekti za izboljšavo kakovosti, ki so jih financirale javne ustanove. To vključuje tudi modernizacijo tovarn, ki je omogočila zmanjšanje šibanja na 12 % od celotne količine, kar je bilo v primerjavi s predhodno letno stopnjo 18 %. To je bilo doseženo s pomočjo avtomatiziranih sistemov za preverjanje kakovosti, ki so omogočili hitrejše identifikacijo nevarnih produktov.
V primerjavi z nekaterimi evropskimi državami, kot je Nemčija, kjer je stopnja šibanja 8 %, je Slovenija ostaja na višjih vrednostih, vendar je vidna zmanjšana tendenca. V zadnjih letih je bilo izvedeno več projektov, ki so se osredotočili na izboljšanje kakovosti sipljenih produktov, kot so na primer projekt Kakovostna preverjanje, ki ga je vodila Agencija za prehrano in kmetijstvo. To je omogočilo zmanjšanje šibanja na 10 % od celotne količine, kar je bilo v primerjavi s predhodno stopnjo 15 %.
- V Sloveniji je bilo v 2022 letu sipljenih in šibanih približno 200.000 ton produktov.
- Slovenija ima na 1.000 prebivalcev približno 120 kilogramov sipljenih produktov na leto.
- V zadnjih letih je šibanje v Sloveniji zmanjšalo na 15 % od celotnega procesa.
- V letu 2022 je bilo v Sloveniji izvedeno več kot 300 projektov za izboljšavo kakovosti.
- Stopnja šibanja v Sloveniji je zmanjšala na 12 % od celotne količine.
V Sloveniji je še vedno vidna potreba po večji pozornosti na kakovostno ravnanje v procesu sipljenja. Pravni okvir je ustrezno ustrezen, vendar so nekateri podjetji še vedno preveč zmanjšali kakovostne produkte, kar povzroča nevarnosti za prebivalstvo. Učinkovite izboljšave v zadnjih letih so omogočile zmanjšanje šibanja, vendar je še vedno potrebno več investic v modernizacijo tovarn in izboljšanje preverjanja kakovosti.